Biografija
Andrej Goričar je skladatelj, pianist in profesor. Njegov umetniški opus sega od klasičnih glasbenih oblik vse do glasbe za film in gledališče, njegova specialnost pa je glasba za nemi film.
Med študijem klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani je prejel študentsko Prešernovo nagrado za interpretacijo Beethovnovega 5. klavirskega koncerta z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom maestra Marka Letonje. Zgodba z nemimi filmi pa se je pričela, ko ga je, prav tako še kot študenta, maestro Carl Davis izbral za solista pri izvedbi izvirne različice Gershwinove Rapsodije v modrem s Simfoniki RTV Slovenija. To sodelovanje z Davisom, ki je med drugim eden najzaslužnejših skladateljev za svetovni preporod pri ustvarjanju in izvajanju nove koncertne glasbe za neme filme, je bilo za Goričarja eden izmed dejavnikov, da se je takoj za tem, natančneje leta 1996, tudi sam poglobil v svet nemih filmov, saj je na povabilo Slovenske kinoteke postal njen hišni pianist. To delo, ob svojem drugem raznolikem glasbenem udejstvovanju, opravlja še danes. V vsem tem času je s svojimi skladbami ali z improvizacijo na klavirju pospremil zelo bogat repertoar neme filmske klasike.
V letih od 1996 do 2002 je svoje pedagoške, motivacijske in vodstvene sposobnosti razvijal tudi kot ravnatelj Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava. To obdobje je zaznamoval intenziven in inovativen glasbeni utrip šole ter njen orkester, katerega je vodil.
Leta 2002 pa se je odločil za samostojno glasbeno ustvarjanje in se še bolj posvetil skladateljevanju. Takrat se je pričelo tudi njegovo sodelovanje z režiserjem Vitom Tauferjem. Goričar je namreč spisal glasbo tudi za deset gledaliških predstav v produkciji SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, Hrvaškega narodnega gledališča HNK Zagreb in drugih gledaliških hiš.
Prav tako leta 2002 se je pričelo tudi Goričarjevo bogato glasbeno ustvarjanje na področju pisanja komornih in orkestrskih glasbenih partitur za neme filme. Tega leta je namreč spisal simfonično glasbo za film Zora - pesem o dveh ljudeh (Sunrise – A Song of Two Humans, F. W. Murnau, ZDA, 1924, 95'), in jo kot dirigent z ad hoc simfoničnim orkestrom premierno izvedel v Cankarjevem domu v Ljubljani. Leta 2005 je sledila orkestrska partitura za prvi slovenski celovečerni nemi film V kraljestvu Zlatoroga (J. Ravnik, Slovenija, 1931, 65'), ki je bila premierno izvedena na osrednjem dogodku praznovanja stoletnice slovenskega filma in v okviru 61. Svetovnega kongresa FIAF (Mednarodno združenje filmskih arhivov) v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Simfonikom RTV Slovenija je dirigiral Helmut Imig.
Z vsako novo napisano partituro je Goričar začutil, da je to področje, kjer se lahko izraža svobodno in iskreno, ter je tako lahko resnično ustvarjalen. V naslednjih letih je tako za neme filme napisal več glasbenih del za različne zasedbe, pri katerih je izza klavirja vodil tako njihove premierne izvedbe kot številne ponovitve.
Glasba za violino in klavir za prvi evropski celovečerni animirani nemi film Dogodivščine princa Ahmeda (Die Abenteuer des Prinzen Ahmed, L. Reiniger, 1926, Nemčija, 65'), je nastala po naročilu 7. Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka 2010. Leta 2016 je za Kinobalonov koncert v ljubljanskem Kinodvoru nastala njegova klavirska glasba za film Rdeči balon (Le ballon rouge, A. Lamorisse, Francija, 1956, 34'). Film je bil s posebnim dovoljenjem avtorjevega dediča prikazan v nemi verziji skupaj z Goričarjevo glasbo, izvedeno v živo. V letih od 2018 do danes je nastala serija glasbenih partitur Andreja Goričarja za različne komorne sestave. Najprej je Goričar po naročilu Slovenskega planinskega muzeja predelal svojo orkestrsko verzijo glasbe za film V kraljestvu Zlatoroga iz leta 2005 v različico za kvartet. Od vseh Goričarjevih del je bilo prav to verjetno do sedaj največkrat izvedeno. V letih od 2021 do 2023 so sledile tri partiture, ki jih je Goričar spisal po naročilu Slovenske Kinoteke za svojo zasedbo vrhunskih glasbenikov Orchestra of the Imaginary, in sicer za filme Erotikon (G. Machaty, 1929, Čehoslovaška, 89 min.), Nosferatu – simfonija groze (Nosferatu – eine Symphonie des Grauens, W. F. Murnau, Nemčija, 1922, 95') in Naše gostoljubje (Our Hospitality, B. Keaton, ZDA, 1923, 75'). Goričarjeva glasba za Erotikon je izjemno uspešno svetovno premiero v izvedbi Orchestra of the Imaginary pod skladateljevim vodstvom doživela na najpomembnejšem svetovnem festivalu nemega filma 40. Dnevih nemega filma (Le Giornate del Cinema Muto) leta 2021 v Pordenonu v Italiji. Slovenska premiera vsakega od teh treh del pa je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Po naročilu Slovenskega filmskega arhiva je Goričar v letu 2022 spisal tudi glasbo za tri filme Venčeslava Beštra Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah (V. Bešter, Slovenija, 1922, 5'), Kralj Aleksander na Bledu (V. Bešter, Slovenija, 1923, 4') in Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino (V. Bešter, Slovenija, 1923, 14'). V letu 2023 je nastala partitura za film Mladi Medardo (Der junge Medardus, M. Kertesz, Avstrija, 1923, 102 min). To delo je Goričar napisal po naročilu ljubljanskega Kinodvora, krstno pa ga je ob praznovanju stoletnice te filmske inštitucije tudi tokrat izvedel z Orchestra of the Imaginary. V začetku leta 2024 je Goričar ustvaril novo partituro in sicer za klavirski trio, tokrat za film Grehi ljubezni (Hríchy lásky, K. Lamač, Češkoslovaška, 1929, 73').
V letih od 2018 do 2023 je Goričar svoje glasbene partiture za neme filme z različnimi komornimi zasedbami ali s sestavom Orchestra of the Imaginary izvedel preko štiridesetkrat po različnih krajih Slovenije in v tujini (Deutsches Filminstitut & Filmmuseum v Frankfurtu (Nemčija) / retrospektiva „Veš poet svoj dolg“ v okviru častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu; Filmarchiv Austria na Dunaju (Avstrija) / SLO: Motion - Velika retrospektiva slovenskega filma; Trieste Film Festival v Trstu (Italija); festival Dnevi nemega filma v Pordenonu (Italija); Belgijski kraljevi filmski arhiv v Bruslju (Belgija) / Slovenski filmski dnevi ob predsedovanju Slovenije Evropski Uniji; Bergfahrt Festival v Bergünu (Švica); Kulturni dom Gorizia (Italija)); Litovska akademija za glasbo in gledališče Vilna (Litva); Mednarodni festival nemega filma Pirmoji Banga, Vilna (Litva).
Goričar je tudi zmagovalec dveh mednarodnih skladateljskih tekmovanj: 16. mednarodnega tekmovanja skladateljev „Concorso 2 Agosto“ v Bologni v Italiji leta 2010, kjer je žirijo pod vodstvom legendarnega italijanskega skladatelja Ennia Morriconeja prepričal s svojim delom za klavir in orkester z naslovom Ex Anima, in mednarodnega tekmovanja skladateljev „4th International Composition Prize SEM 2019“ v Sacilu v Italiji z delom za simfonični orkester z naslovom Mo(uve)ment Musicaux. Že pred tem, leta 2006, pa je osvojil tudi nagrado Best Music Award na 39. Mednarodnem lutkovnem festivalu PIF Zagreb, in sicer za glasbo za predstavo Hamlet v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana in režiji Vita Tauferja.
Goričar je tudi avtor številnih drugih glasbenih del, ki so jih izvedli različni glasbeni solisti, komorne skupine, simfonični in pihalni orkestri, ves čas pa deluje tudi kot pedagog.