Biografija

Andrej Goričar (1971) je skladatelj, pianist, dirigent in profesor. Njegov umetniški opus sega od klasičnih glasbenih oblik vse do glasbe za film in gledališče, njegova specialnost pa je glasba za nemi film.
Med študijem klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani je prejel študentsko Prešernovo nagrado za interpretacijo Beethovnovega 5. klavirskega koncerta z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom maestra Marka Letonje.
Še kot študenta ga je maestro Carl Davis izbral za solista pri izvedbi izvirne različice Gershwinove Rapsodije v modrem s Simfoniki RTV Slovenija. To sodelovanje z Davisom, ki je med drugim eden najzaslužnejših skladateljev za svetovni preporod ustvarjanja in izvajanja nove koncertne glasbe za neme filme, je bilo za Goričarja prelomno, saj se je takoj zatem, natančneje leta 1996, tudi sam poglobil v svet nemih filmov, na povabilo Slovenske kinoteke pa je postal tudi njen hišni pianist. To delo, ob svojem drugem raznolikem glasbenem udejstvovanju, opravlja še danes. V tem času je s svojimi skladbami za klavir ali z improvizacijo na klavirju pospremil zelo bogat repertoar neme filmske klasike: preko sto petdeset različnih filmskih naslovov na več kot dvesto izvedbah doma in v tujini.
V letih 1996–2002 je svoje pedagoške, motivacijske in vodstvene sposobnosti razvijal tudi kot ravnatelj Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava. To obdobje je zaznamoval intenziven in inovativen glasbeni utrip šole ter njen orkester, ki ga je vodil.
Leta 2002 se je odločil za samostojno glasbeno ustvarjanje in se še bolj posvetil skladateljevanju. Takrat se je začelo tudi njegovo sodelovanje z gledališkim režiserjem Vitom Tauferjem. Goričar je namreč spisal glasbo tudi za deset gledaliških predstav v produkciji SNG Drama Ljubljana, SNG Maribor, Hrvaškega narodnega gledališča HNK Zagreb in drugih gledaliških hiš.
Prav tako leta 2002 se je začelo Goričarjevo bogato glasbeno ustvarjanje na področju pisanja komornih in orkestrskih glasbenih partitur za neme filme. Tega leta je namreč spisal simfonično glasbo za film Zora – pesem o dveh ljudeh (Sunrise – A Song of Two Humans, F. W. Murnau, ZDA, 1924, 95') in jo kot dirigent z ad hoc simfoničnim orkestrom premierno izvedel v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Leta 2005 je sledila orkestrska partitura za prvi slovenski celovečerni nemi film V kraljestvu Zlatoroga (J. Ravnik, Slovenija, 1931, 65'), ki je bila premierno izvedena na osrednjem dogodku praznovanja stoletnice slovenskega filma in v okviru 61. Svetovnega kongresa FIAF (Mednarodno združenje filmskih arhivov in kinotek) v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Simfonikom RTV Slovenija je dirigiral Helmut Imig.
V naslednjih letih je za neme filme napisal več glasbenih del za različne zasedbe, pri katerih je izza klavirja vodil tako njihove premierne izvedbe kot številne ponovitve.
Glasba za violino in klavir za prvi evropski celovečerni animirani nemi film Dogodivščine princa Ahmeda (Die Abenteuer des Prinzen Ahmed, L. Reiniger, 1926, Nemčija, 65') je nastala po naročilu 7. Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka 2010. Leta 2016 je za Kinobalonov koncert v ljubljanskem Kinodvoru nastala njegova klavirska glasba za film Rdeči balon (Le ballon rouge, A. Lamorisse, Francija, 1956, 34'). Film je bil s posebnim dovoljenjem avtorjevega dediča prikazan v nemi verziji skupaj z Goričarjevo glasbo, izvedeno v živo.
Od leta 2018 do danes je nastala serija njegovih glasbenih partitur za različne komorne sestave:
Najprej je Goričar po naročilu Slovenskega planinskega muzeja predelal svojo orkestrsko verzijo glasbe za film V kraljestvu Zlatoroga iz leta 2005 v različico za kvartet. Od vseh Goričarjevih del je bilo prav to verjetno do sedaj največkrat izvedeno.
Med letoma 2021 do 2023 so sledile tri partiture, ki jih je Goričar spisal po naročilu Slovenske Kinoteke za svojo zasedbo vrhunskih glasbenikov Orchestra of the Imaginary, in sicer za filme Erotikon (G. Machaty, 1929, Čehoslovaška, 89'), Nosferatu – simfonija groze (Nosferatu – eine Symphonie des Grauens, W. F. Murnau, Nemčija, 1922, 95') in Naše gostoljubje (Our Hospitality, B. Keaton, ZDA, 1923, 75'). Goričarjeva glasba za Erotikon je izjemno uspešno svetovno premiero v izvedbi Orchestra of the Imaginary pod skladateljevim vodstvom doživela na najpomembnejšem svetovnem festivalu nemega filma, 40. Dnevih nemega filma (Le Giornate del Cinema Muto), leta 2021 v Pordenonu v Italiji. Slovenska premiera vsakega od teh treh del pa je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Po naročilu Slovenskega filmskega arhiva je Goričar v letu 2022 spisal tudi glasbo za tri filme Venčeslava Beštra: Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah (V. Bešter, Slovenija, 1922, 5'), Kralj Aleksander na Bledu (V. Bešter, Slovenija, 1923, 4') in Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino (V. Bešter, Slovenija, 1923, 14').
V letu 2023 je nastala partitura za film Mladi Medardo (Der junge Medardus, M. Kertesz, Avstrija, 1923, 102'). To delo je Goričar napisal po naročilu ljubljanskega Kinodvora, krstno pa ga je ob praznovanju stoletnice te filmske ustanove tudi tokrat izvedel z Orchestra of the Imaginary.
V začetku leta 2024 je ustvaril novo partituro, in sicer za klavirski trio, tokrat za film Grehi ljubezni (Hríchy lásky, K. Lamač, Češkoslovaška, 1929, 73').
Poleg tega je v letu 2024 popolnoma predelal svojo partituro za film Zora - pesem o dveh ljudeh (Sunrise – A Song of Two Humans, F. W. Murnau, ZDA, 1924, 95'). Premiera te nove verzije je zazvenela decembra 2024 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod Goričarjevo taktirko.
V začetku leta 2025 je Goričar po naročilu Tržaškega filmskega festivala (Trieste Film Festival) ustvaril klavirsko spremljavo za film The Perl of the Ruins (Giovanni Vitrotti, Italija, 1921, 26'), ki jo je za klavirjem tudi krstno izvedel na otvoritveni slovesnosti 36. izvedbe tega festivala v dvorani Politeama Rosetti v Trstu.
Trenutno po naročilu dveh italijanski glasbenih sestavov, Zeroorchestra in orkestra Accademia Musicale Naonis, ustvarja novo partituro za film Fantom iz opere (The Phantom of the Opera, R, Julian, ZDA, 1925, 92'), ki bo premiero doživela oktobra 2025 v Italiji.
Prav tako v letu 2025 je bila Goričarjeva partitura iz leta 2023 za film Busterja Keatona Naše gostoljubje izbrana kot slavnostna zaključna predstava 44. Dnevov nemega filma (Le Giornate del Cinema Muto). Pod Goričarjevo taktirko jo bo oktobra 2025 v Teatru Verdi v Pordenonu v Italiji v živo ob filmu izvedel Orchestra of the Imaginary.
Med letoma 2018 in 2025 je Goričar svoje glasbene partiture za neme filme z različnimi komornimi zasedbami ali s sestavom Orchestra of the Imaginary izvedel prek šestdesetkrat po različnih krajih Slovenije in v tujini (Deutsches Filminstitut & Filmmuseum v Frankfurtu (Nemčija) / retrospektiva Veš poet svoj dolg v okviru častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu; Filmarchiv Austria na Dunaju (Avstrija) / SLO: Motion – Velika retrospektiva slovenskega filma; Trieste Film Festival v Trstu (Italija); festival Dnevi nemega filma v Pordenonu (Italija); Belgijski kraljevi filmski arhiv v Bruslju (Belgija) / Slovenski filmski dnevi ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji; Bergfahrt Festival v Bergünu (Švica); Kulturni dom Gorizia (Italija); Festival Primoji Banga, Skalvijos Kino Centras Vilna (Litva); K&K Zenter, St. Johann (Avstrija); Slovenska Kinoteka, Ljubljana; Kinodvor, Ljubljana; Mestni kino Ptuj; Kosovelov dom Sežana; Kino-gledališče Tolmin; Planinski muzej Mojstrana; Kulturni dom Franca Bernika, Domžale; Cankarjev dom, Ljubljana; Kulturni dom Nova Gorica; Kulturni dom Vransko; Športna dvorana Kranjska gora; Linhartova dvorana, Radovljica; Festivalna dvorana, Bled (Festival Bled); Velika dvorana Doma kulture Velenje (Festival Velenje); itd. ).
Goričar je tudi zmagovalec naslednjih mednarodnih skladateljskih tekmovanj: 16. mednarodnega tekmovanja skladateljev Concorso 2 Agosto v Bologni v Italiji leta 2010, kjer je žirijo pod vodstvom legendarnega italijanskega skladatelja Ennia Morriconeja prepričal s svojim delom za klavir in orkester z naslovom Ex Anima, in mednarodnega tekmovanja skladateljev 4th International Composition Prize SEM 2019 v Sacilu v Italiji z delom za simfonični orkester z naslovom Mo(uve)ment Musicaux. Že pred tem, leta 2006, je osvojil tudi nagrado Best Music Award na 39. Mednarodnem lutkovnem festivalu PIF Zagreb, in sicer za glasbo za predstavo Hamlet v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana in režiji Vita Tauferja.
Ob tem je Goričar ves čas deloval tudi kot pedagog – je namreč profesor klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana – ter spisal mnoga druga nefilmska dela, ki so jih izvedli različni glasbeni solisti, komorne skupine ter simfonični in pihalni orkestri.